»Po nogico na Florido«

Jakob ima desno nogico za 11 centimetrov krajšo od leve – Po neuspešni operaciji doma novo upanje našli v ZDA

13:50

Petletni Jakob iz Cerovca pri Rogaški Slatini se je rodil brez kolka, prav tako mu ne raste zgornji del stegnenice, zato ima desno nogo že 11 centimetrov krajšo od druge. Pri hoji in drugih aktivnostih mu pomaga posebna opornica. Naši zdravniki zanj ne najdejo rešitve. Z le eno operacijo pa bi mu lahko pomagal dr. Paley s Floride. Operacija je draga, a zavarovalnica tovrstnega zdravljenja ne prizna in tudi operacije ne bo plačala.
»Zdravo, jaz sem Jakob … jaz pa Ažbe,« naju s fotografom še pred starši ob obisku pozdravita navihana, razigrana in nasmejana dvojčka. Polna energije in otroške razigranosti naju z željo, da bi vse povedala v dveh stavkih, najprej povabita v svojo sobo, ki jo delita z risanim junakom gasilcem Samom. »Jaz bom poveljnik, ko bom velik,« pove Jakob. »Jaz tudi,« hiti Ažbe, medtem ko daje fotografu natančna navodila, kaj vse mora poslikati. Ob tem izveva tudi to, da sta oba nadvse navdušena »žogobrcarja«, ki navijata za vse nogometaše. Prav tako sta nama zaupala, da imata rada konje in da sta dan pred obiskom jezdila Pikapolonico. Po le nekaj minutah sva s fotografom ugotovila, da mami Aniti Krumpak in atiju Gašperju Zupanu nikakor nikoli ni dolgčas.
Težave že od rojstva
Da bi lahko imel mali Jakob težave pri gibanju, so zdravniki Aniti povedali tri tedne pred porodom. »Takrat so mi rekli, da bo eden od fantov – Jakob – imel eno nogico nekoliko krajšo, vendar se še ni vedelo, ali bo imel kolk ali ne,« se spominja. Žal so se napovedi uresničile in mali Jakob, ki se je rodil kot drugi od dvojčkov, je na svet privekal z dysmelio proksimalnega dela desne stegnenice. »To pomeni, da nima kolka in da mu zgornji del stegnenice ne raste,« pojasni Anita. V prvem letu so njegovo stanje redno spremljali in ko je začel kolk počasi rasti, so ga pri dveh letih, aprila 2012, prvič operirali. »Operacija je bila neuspešna. Ker je bil ves material po štirih mesecih poškodovan, je bila nujna operacija za odstranitev vijakov in ploščic,« pripoveduje Anita. Žal operacije niso dočakali, zato so v ljubljanski klinični center poslali pisno pritožbo. Jakoba so nato po trinajstih mesecih končno operirali. Stanje njegovega kolka se je poslabšalo, saj sta začela glavica kolka in vrat zaradi nepravilnih postopkov in dodatnih poškodb zaradi poškodovanega materiala odmirati. »Ortoped je takrat dejal, da ne morejo narediti nič več, da nam ne preostane drugega, kot da počakamo, da fant odraste, v tem času pa bo mogoče kdo izumil celotno protezo kolka,« pojasni mamica. Povsem drugačno je bilo drugo mnenje, ki so ga pridobili v Zrečah. Tamkajšnjo ortoped je na podlagi rentgenskih slik in ostalih ultrazvočnih pregledov ugotovil, da glavica kolka kljub temu je in da nekoliko raste.
Še je upanje, a je drago
Mlada družina se ni vdala, posebej odločna je Anita. »Dokler bo obstajalo najmanjše upanje, da bo Jakob lahko normalno hodil, tekal in ne bo šepal, do takrat bomo vztrajali,« pravi mlada policistka in ustanoviteljica dobrodelnega društva Slatna stopimo skup. Novo upanje so našli čez lužo. Dodatno moč jim je v tej birokratski vojni vlil primer Jakobovega primorskega sovrstnika Reneja, ki mu je ameriški strokovnjak rešil od rojstva poškodovano nogico.
S pomočjo Renejeve mamice Amele Talić je družina Zupan Krumpak stopila v stik s strokovnjakom na Floridi. »Dr. Dror Paley je najbrž edini, ki še lahko pomaga Jakobu. Edini na svetu opravlja takšno operacijo, saj jo je sam izumil. In je edini, ki nam zagotavlja, da bo po operaciji Jakobov kolk normalen,« pove Anita in ob tem poudari, da ima njihov fant le še eno možnost operacije, saj se pri vsakem posegu hrustanec, ki ga že tako ni veliko ostalo, dodatno poškoduje. S samo eno operacijo bi kolk pozdravil in naravnali, že s tem pa bi bila Jakobova nogica za pet centimetrov daljša. Temu bi po letu dni sledila še ena operacija, s katero bi mu nogico še dodatno podaljšali. » Cena tega posega ni tako visoka. Če takrat ne bomo imeli dovolj denarja, bomo vzeli kredit,« brez oklevanja odločno pove mamica, ki jo v tem trenutku najbolj pestijo vprašanja glede plačila osnovne operacije. Stroški te znašajo 180 tisoč evrov. »Po Amelinih izkušnjah bi na mesec potrebovali še približno 8 tisoč evrov za plačilo stanovanja in za stroške tedenskih pregledov ter rentgenskih slik. Tako potrebujemo približno 220 tisoč evrov, da bomo sploh lahko odpotovali na Florido,« stroške na hitro sešteje Anita.
Ker slovenska zdravstvena zavarovalnica tovrstnega zdravljenja ne prizna, tudi stroškov ni pripravljena plačati. Zato so starši in širše sorodstvo organizirali vseslovensko dobrodelno akcijo. Vanjo sta vpeta tudi dvojčka, ki zelo dobro vesta, kaj pomeni ves ta »medijski cirkus«, ki sta ga deležna. Na vprašanje, za kaj zbirajo, Ažbe odvrne: »Da bomo šli na Florido.« In Jakob doda: »Po nogico.«
Jakobove sanje
Akcija zbiranja denarja za uresničitev Jakobovih sanj, da bo lahko z bratom Ažbetom igral nogomet, se je uradno začela v začetku meseca. Anita in Gašper priznata, da je težko prositi za pomoč, predvsem zaradi tega, ker sta bila ponavadi sama tista, ki sta pomagala drugim. »Težko je prositi. Toda zdaj nimamo druge izbire, kot da se izpostavimo in za pomoč prosimo vse ljudi dobre volje. Vsak cent pomaga,« pravi Anita. »Če bi vsak, ki lahko in ki zmore, prispeval evro, bi se hitro zbralo dovolj denarja ne le za Jakoba, temveč tudi za številne druge otroke, ki potrebujejo pomoč. Vem, da je veliko akcij. Vsak nekaj potrebuje in verjetno so ljudje že naveličani tega. Ampak res ne gre drugače.«
Vsi mobilni operaterji so vključeni v akcijo zbiranja denarja preko poslanih SMS-sporočil. Organizirane bodo dobrodelne nogometne tekme v Rogaški Slatini, Rogatcu in v okolici Kranja, od koder prihaja Gašper. Do 15. septembra lahko na družbenem omrežju Facebook dražite in kupite predmete in storitve, ki so jih dobri posamezniki podarili v podporo Jakobu.

LEA KOMERIČKI,
Foto: SHERPA

Deli