Povprečna starost slovenskih traktorjev približno dvajset let

17:00

Rok Sedminek iz Podloga v Savinjski dolini z družino obdeluje 54 hektarjev veliko kmetijo. Od tega imajo 24 hektarjev travnikov in njiv ter 30 hektarjev gozda. Dela brez pomoči različne kmetijske mehanizacije si ne predstavlja, a opozarja, da je pomembno, da vsak kmet razmisli, ali res potrebuje lasten stroj ali je bolj smiselno, da ga najame.

»Danes lahko posameznik kmetuje brez lastnih strojev, saj lahko vso kmetijsko mehanizacijo najame. A težava se pojavi, ko nastopijo sezonsko vezana opravila, ki jih je treba opraviti v točno določenem obdobju. Takrat vsi kmetje v povsem istem času potrebujemo točno določeno mehanizacijo. Z enim plugom ali kosilnico lahko v enem mesecu obdelamo le toliko in toliko hektarjev površin in nič več. S tega vidika je zato nujno, da ima kmet lastne vsaj osnovne stroje in ni odvisen od drugih,« pojasni Rok Sedminek in doda, da je povsem drugače s kmetijsko mehanizacijo, ki je ne uporabljajo tako pogosto. »V teh primerih je dobro razmisliti, ali jo bomo potrebovali le zase, ker jo imajo okrog nas že vsi sosedje, ali bomo lahko z njo opravljali storitve tudi pri drugih.«

Kmet Rok Sedminek in njegovi kmetijski stroji
Rok Sedminek iz Podloga v Savinjski dolini z družino obdeluje 54 hektarjev veliko kmetijo. Od tega imajo 24 hektarjev travnikov in njiv ter 30 hektarjev gozda.

Med najbolj nepogrešljive pri delu na kmetiji zagotovo sodi traktor. Sedminek je zadnjega kupil pred približno desetimi leti. »Z njim opravim približno sedemsto ur letno, kar je precej malo za naložbo, vredno približno petinštirideset tisoč evrov. Amortizacija doba se zaradi tega podaljša, traktorji pa so zato v Sloveniji v povprečju stari malo več kot dvajset let, medtem ko Nemci vozijo v povprečju stare dvanajst let.« Zagotovo gre pri nakupu določene kmetijske mehanizacije tudi za kanček prestiža. Marsikateri kmet se namreč rad pohvali s kakšno novo pridobitvijo. »Nikoli nisem imel želje po novem avtu, a sem imel veliko željo po novem traktorju. Vendar je zelo težko na oko oceniti, koliko kakšen stroj stane. Nepoznavalec, ko vidi znamko Fendt ali John Deere, že kar razmišlja o sto tisočih evrih, vendar ni tako. Odvisno je od opreme, ki jo ima. Povsem enako kot pri nakupu avtomobila.«

Kmet Rok Sedminek in njegovi kmetijski stroji
Njegova zadnja pridobitev je sodobna prikolica za spravilo lesa. Če je družina Sedminek nekoč za delo v gozdu potrebovala najeto delovno silo, danes s pomočjo primernih strojev vse zmoreta sama z očetom.

Kot podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in predsednik Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline si zagotovo ne predstavlja življenja brez lastne motorne žage. Dela z njo je zelo vešč, le kako ne bi bil, ko njegova kmetija obsega več kot polovico gozda. Tovrstno znanje in spretnost mu še kako prav prideta na tekmovanjih z motorno žago, katerih redni udeleženec je. Njegova zadnja ljubezen je le nekaj dni stara sodobna prikolica za spravilo lesa. Če je družina Sedminek nekoč za delo v gozdu potrebovala najeto delovno silo, danes s pomočjo primernih strojev vse zmoreta sama z očetom. Veliko zaslug pri tem ima tudi vitel z daljinskim upravljavcem. »Drevo v gozdu raste sto let. Za kubični meter lesa dobiš osemdeset evrov. Če moraš plačati od tega dvajset evrov za uslugo, da ti nekdo les spravi iz gozda, je to precej veliko. Bolje je, če ti lahko tudi ta denar ostane.«

Kmet Rok Sedminek in njegovi kmetijski stroji
Delo v gozdu je s pomočjo sodobne kmetijske mehanizacije veliko lažje. Les iz gozda spravlja s pomočjo vitla z daljinskim upravljavcem.

Kljub vsemu opozarja, da je dobro, če kmet pred nakupom strojev, ki jih rabi bolj malo, razmisli, ali se mu bolj splača kupiti novega ali najemati storitve. Vse stroje namreč nikakor ni imeti gospodarno v lasti. Pri Sedminkovih najamejo žitni in silo kombajn, sejalnik za žita in kombajn za spravilo bučnic. »Tako kot imam jaz lastno balirko, ima nekdo drug kombajn in hodi drugim opravljat storitve. Čeprav tudi balirke postajajo vedno pogostejše. Samo v naši vasi jih ima pet kmetij.« Že več kot dvajset let jim strojni krožek omogoča, da lahko pod ugodnimi pogoji najamejo določeno storitev oziroma jo opravijo drugim. Na leto lahko izstavijo računov v višini do največ devet tisoč evrov, če je tega dela več, morajo odpreti dopolnilno dejavnost. »Menim, da bi se tovrstne organizacije dela lahko še bolj posluževali, zaradi česar bi lahko kupili marsikateri stroj manj,« je prepričan Sedminek, ki pri drugih balira in orje. Zelo pomembna je tudi medsosedska pomoč, ki je v Podlogu v Savinjski dolini po njegovem mnenju precej dobro razvita. To je še posebej izrazito v času silaže koruze. »Danes smo pri meni, jutri smo pri drugemu. Drugače določenih del kmet sploh ne bi mogel opraviti.«

Kmet Rok Sedminek in njegovi kmetijski stroji
»Tako kot imam jaz lastno balirko, ima nekdo drug kombajn in hodi drugim opravljat storitve. Čeprav tudi balirke postajajo vedno pogostejše. Samo v naši vasi jih ima pet kmetij,« pove Rok Sedminek.

Oče štirih deklic, najstarejša je stara štirinajst let, ni dejaven le v lokalnem okolju, temveč je pomemben člen različnih organizacij, kar mu omogoča širši vpogled v kmetijsko dejavnost. Zadnja tri leta je predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS, obenem je podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, predsednik Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, predsednik PGD Gotovlje in podpredsednik Evropskega združenja mladih kmetov. V prejšnjem mandatu je bil tudi svetnik Občine Žalec. Vse obveznosti, ki jih prinašajo omenjene funkcije, ureja ob večerih, ko je za njim delo na kmetiji, ki mu tako kot vsak lastnik kmetije posveti dobršen del dneva.

ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA

Deli