Prihodnost je na spletu, medtem ko je varnost v medčloveških vezeh

Simon Šketa o digitalni razsežnosti pandemije covid-19

18:21

Da je prihodnost sveta digitalna, vemo že dolgo. Pri tem nekatere države, službe, podjetja prednjačijo, drugi vztrajajo pri klasičnem poslovanju. Ne moremo spregledati, da se tudi povprečnemu posamezniku velik del družabnega ter informativnega obzorja seli na splet. O tem, kaj svetovna pandemija pomeni za našo prihodnost na tem področju, je spregovoril Simon Šketa, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju odnosov z javnostmi in predavatelj digitalnega marketinga, nekdanji novinar in podjetnik.

DL3U5319
Foto: Andraž Purg – GrupA

Če smo na mnogih področjih v digitalizacijo vstopali nezaupljivo in počasi, so trenutne zdravstvene razmere vse skupaj postavile v novo luč. Kot pravi Simon Šketa, bomo v mesecu po končani pandemiji postali digitalno polnoletni. Delež spletnega nakupovanja se bo bistveno povečal, delo od doma bo postalo splošno razumljeno in sprejeto, za delodajalce pa cenejše. Izobraževalne ustanove se bodo končno usposobile za e-učenje, nov zalet bodo dobili e-uprava, e-zdravstvo, e-oskrba in še veliko drugega.
Kako ocenjujete dogajanje na spletu in na družbenih omrežjih v luči dogajanja v zvezi s covidom-19? Kako naj med paniko in brezbrižnostjo krmarijo spletni uporabniki, od posameznikov do podjetij?
Deležni smo razmer, ki jih večina prebivalstva še ni doživela. Na družbenih omrežjih smo skoraj vsi, zato ti novodobni mediji hitro okrepijo čustveni naboj prebivalstva. Spomnimo se zasmehovanj previdnih pred tedni in panike, ki je sledila teden kasneje. Priporočal bi, da se informiramo iz več virov, ne zgolj slovenskih. Da pri trditvah na spletu preverimo reference, na podlagi kakšnega vira nekdo nekaj trdi. Sami preverite to informacijo pri viru in si ustvarite lastno mnenje. V kriznih razmerah ne manjka dezinformacij, ljudi, ki iščejo pozornost in zavajajo. Skratka, uporabimo lastne možgane in ne ravnajmo panično. Podjetja bodo v tem času tako obremenjena s krizo, da jim družbena omrežja ne bodo prednostna naloga. Trenutno je za vse najpomembneje, da preživimo, zasebno in poslovno, s čim manj poškodbami. Za finese, tudi na družbenih omrežjih, bo čas kasneje.
Vse skupaj bo resno vplivalo na način življenja kar nekaj časa. Kje bomo to najbolj občutili?
Slovenija je dežela, ki je sicer preživela vojno za samostojnost, a smo na krizne razmere vseeno slabo pripravljeni. To opažam v javnem sektorju, politiki inpodjetjih. Tudi zdravstvo je podhranjeno. Verjamem, da bo v prihodnje drugače. Zavedati se bomo začeli, da je lahko dobro leto toliko, kolikor vanj vložimo. Sam sem pred dnevi v zdravstvenem domu v Žalcu svoji osebni zdravnici doniral nekaj sto evrov vredne respiratorje, ki sem jih po spletu okoliščin imel doma. Upam, da jim bodo prišli prav, da bodo zavarovali sebe in pomagali drugim. Veste, ta virusna pandemija ni ne prva ne zadnja in tudi ne najhujša v zgodovini. So bile in bodo. A po zaslugi te krize bomo lahko bolje pripravljeni na naslednjo. Bolj bomo trdoživi, manj bomo zamahovali z roko in izjavljali »stari, saj je samo še ena gripa, ne paničari«. Je pa še druga plat zgodbe. Ko smo ljudje izpostavljeni tveganju, strahu in paniki, postanemo ranljivi. Hrepenimo po občutku varnosti. Tudi če se s tem odrečemo nekaterim svoboščinam, ki so del sodobne družbe. Vedeti moramo, da ima varnost svojo ceno. In da lahko krizne razmere tudi politika uporabi v svoj prid. Dokler je to tudi v prid ljudi, s tem ni nič narobe. Upam, da nas čaka takšen »win-win«, obojestransko zmagovalni, scenarij.
Kakšne spremembe bo koronavirus prinesel v gospodarstvo in korporativno kulturo nasploh?
Odgovornost. Odgovornost do zaposlenih, brez katerih podjetij ni. Več vlaganja v varnost, trdnost in odpornost poslovanja ne glede na razmere. Podjetja bo ta kriza stala milijarde evrov. Vsa ne bodo preživela. Vidimo, da so se na krizo očitno med prvimi odzvala podjetja s kitajskimi lastniki. Me ne čudi. Upam, da bomo naslednjo krizo vsi pričakali bolj pripravljeni.
Prva naloga je, da vsi skupaj preprečimo zdravstveni kolaps. Kaj lahko naredimo za preprečitev gospodarskega v nadaljevanju?
Kupujmo slovensko. Slovensko gospodarstvo napaja naš proračun. Zaradi njega imamo službe, šole, vrtce, zdravstvo, policijo, gasilce in državo. Brez njega nismo nič. Gospodarstvo bo v tej krizi najbolj prizadeto in to ne samo za nekaj tednov. Pomagamo mu lahko tako, da čim več denarja pustimo v Sloveniji. Sam kupujem slovenske izdelke, kjer je le možno in so cenovno sprejemljivi. Že prej sem bil na to pozoren, zdaj sem še bolj.
Lahko izpostavite kakšno pozitivno plat te pandemske lekcije, ki nam očitno ne bo ušla v vsej razsežnosti?
Povezali se bomo kot ljudje. Še včeraj smo bili povezani na Facebooku. Starši smo otroke videli kratek čas v dnevu. Živeli smo drug z drugim, a gledali v zaslone pametnih telefonov. V krizi se vezi ponovno vzpostavijo. Premalo cenimo varnost, ki jo nudijo družina, sosedje, skupnost. Mnogi narodi na tej podlagi gradijo imperije, mi pa kvečjemu selfije za rojstnodnevne zabave. Mimogrede, ima vaš stari oče poln hladilnik? Ste poskrbeli za najbližje? Dajte. Ne samo tokrat.

banner-uniforest-prodajalna-husquarna-kosilnice-marec-2020