Rešimo hrano, sebe in planet

Več kot polovico hrane zavržemo v gospodinjstvih

10:49

V svetu zavržemo tretjino pridelane hrane, po drugi strani pa strokovnjaki ocenjujejo, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 odstotkov, da bo zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem, saj človeštvo s tem izgublja dragocene vire, čezmerno izrablja prst in vodo, količine metana ob razkroju pa močno vplivajo na podnebne spremembe.

Prebivalec Slovenije je v letu 2017 povprečno zavrgel 64 kg odpadne hrane, skupno smo je pridelali skoraj 131.800 ton. Polovico te so proizvedla gospodinjstva, kjer odpadna hrana predstavlja 11 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. »Določen del odpadne hrane je neizogiben in ga je težko zmanjšati, gre za tako imenovan neužitni del odpadne hrane. Drugi del odpadne hrane predstavlja tako imenovan užitni del, ki bi ga s pravilnim ozaveščanjem in pravim odnosom do hrane lahko zmanjšali oziroma preprečili,« pojasnjuje Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja in soavtorica priročnika Rešimo hrano, rešimo planet, kjer so zbrani nasveti, kako količine zavržene hrane karseda zmanjšati.
Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane, ki smo jo v letu 2017 »pridelali« v Sloveniji, je bilo 38 odstotkov užitnega dela, 62 odstotkov so bili neužitni deli, na primer kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine. Preračunano na prebivalca to pomeni, da je bilo med 64 kilogrami zavržene hrane 24 kilogramov takšne, ki bi jo lahko rešili in zaužili, ugotavljajo v statističnem uradu (Surs).

Zavržena hrana nas veliko stane
Odpadna hrana predstavlja le dva odstotka celotne količine vseh odpadkov – ta se zaradi gospodarskega razvoja in drugih dejavnikov povečuje – vendar nas drago stane, saj z njo zavržemo tudi veliko energije, vode in pospešujemo podnebno segrevanje. »Največkrat, ko hrano zavržemo, se ne zavedamo oziroma ne pomislimo na to, da jo je bilo treba plačati. Glede na vse preračune bi lahko rekli, da zavržek hrane plačamo trikratno,« pravi Zgojznikova.
V letu 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane, kar predstavlja kar polovico celotne količine odpadne hrane. »Prav v gospodinjstvih lahko naredimo največji preobrat, saj so pozitivne spremembe povsem odvisne od posameznikove odločitve. Za spremembe ni treba čakati na predpise, zakone in uredbe, ampak jih lahko začnemo uvajati takoj,« je prepričana predsednica društva, ki je o problematiki zavržene hrane začelo opozarjati že leta 2013. Ob tem Zgojznikova opozarja, da smo ponavadi vsi o sebi prepričani, da smo varčni, zato predlaga: »Vzemite si en teden in dnevno vodite evidenco, koliko in kaj ste vrgli stran ter kaj je vzrok za to (pokvarjena hrana, ostanki na krožnikih, pretečen rok uporabe). Najverjetneje vas bodo rezultati presenetili.« Ob tem opozori še: »Ne smemo pozabiti, da v zabojnik ne mečemo samo hrane, ampak tudi denar. Letno kar 163 evrov na osebo. Verjetno bi vsi ta denar raje porabili kako drugače.«

Katja Sreš
Kaj lahko naredimo že danes?
Ekologi brez meja svetujejo, naj najprej ugotovimo, zakaj v našem domu sploh prihaja do zavržkov. Najbolj pogosti vzroki, da hrana pristane v smeteh, so: živilo se je pokvarilo (ker smo kupili preveliko količino, nanj pozabili ali ga nepravilno shranili), skuhali smo preveč, rok uporabe je potekel.
»Vse se začne pri organizaciji in načrtovanju,« pravi Urša Zgojznik. Tako nam ekologi svetujejo, naj za začetek načrtujmo tedenski jedilnik in pri sestavljanju upoštevamo sestavine, ki so že v hladilniku ter jih je treba uporabiti. Pred odhodom v trgovino si pripravimo nakupovalni listek in kupimo samo tisto, kar potrebujemo. Kupljeno hrano pravilno shranjujemo, skuhamo toliko, kot bomo pojedli, ob tem pomislimo, ali morda pri pripravi hrane iz navade zavržemo tudi dele, ki bi se jih dalo uporabiti. Pri tem še posebej poudarjajo, da lahko velikokrat morebitne ostanke obroka uporabimo za pripravo neke druge jedi. »Ne gre za res velike spremembe, ampak za majhne korake, ki jih lahko naredi prav vsak,« poudarja sogovornica. »Če zavržemo jogurt, se nam to ne zdi nič takšnega. Pa si predstavljamo, kakšna gora bi nastala, če bi milijon ljudi isti dan zavrglo po en jogurt? Pri tem je res zelo pomemben mnogokratnik malih količin,« zaključi Zgojznikova.

Hrana ni več dobrina
Vzroki za nastanek presežkov hrane v gospodinjstvih so kompleksni, osnoven pa je nespoštovanje in nepovezanost s celotnim ciklom pridelave hrane, pravijo pri Simbiu, kjer si tudi že več let prizadevajo za spreminjanje potrošniških vzorcev in navad. Tako so že pred leti izdali tudi zloženko s praktičnimi nasveti – 10 preprostih korakov, kako zmanjšati količino zavržene hrane. Zgojznikova ob tem pravi, da se je naš odnos do hrane v zadnjih dvajsetih letih močno spremenil in tako danes hrana za mnoge ni več dobrina.

Da se!
Čips iz krompirjevih olupkov, »ekonadzorniki« in ukinitev »all you can eat« ponudbe so le nekateri ukrepi, s katerimi Ekologi brez meja nagovarjajo različne ciljne skupine prehranske verige. Prav vsem je skupna potreba po seznanitvi z dejanskim stanjem. Večinoma se namreč ne zavedamo, kako ravnamo s hrano, in si domišljamo, da smo skrbni, varčni in da se nekaterih postopkov pač ne da spremeniti. »Šele ko se bomo soočili z rezultati spremljanja zavržkov hrane, bomo lahko tudi ukrepali. Pomemben pogoj za uvajanje ukrepov je tudi proaktivno pozitivno razmišljanje in ne iskanje ovir, ki jih zapakiramo v večkrat slišan izgovor, da se ne da. Če lahko rešimo hrano, lahko rešimo tudi planet.«
V Evropi je količina zavrženih virov enaka 261 milijonom tonam – v EU se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero.

S premišljeno nabavo v boj proti »zavržkom«
Zmanjševanje odpadkov hrane je svojevrsten izziv tudi za vse trgovce. Manj je odpada, manj je stroškov. Poleg tega tudi potrošniki vedno bolj cenijo okoljsko naravnanost trgovcev. »Problem odpadne hrane, ki ima pretečen rok trajanja ali kakovostno ni več ustrezna, za trgovce predstavlja enega večjih izzivov. V Tušu temu področju že dlje posvečamo posebno pozornost. Z optimizacijo naročanja izdelkov, še posebej tistih iz svežega programa ter tistih s krajšim rokom trajanja, smo do danes količine prehranskih izdelkov, ki bi jih morali skladno z obstoječo zakonodajo zavreči, učinkovito zmanjšali,« je pojasnila predstavnica slovenskega trgovskega podjetja Anja Marjetič. »S premišljenim poslovanjem in naročanjem ter z nenehnimi izboljšavami v celotnem sistemu – od dobave do prodaje blaga – zmanjšujemo količino ostankov sveže hrane. Zaradi optimizacije naročanja in lastne priprave tako kupcem vsakodnevno zagotavljamo svežo in pestro ponudbo, pri čemer smo viške znižali na najnižjo možno raven,« še dodaja.
Podobno poudarjajo tudi v podjetju Jagros. »V trgovinah Jager se s skrbnim načrtovanjem zalog izogibamo viškom hrane v največji možni meri. Peko kruha naslednji dan znižamo ali prodamo kmetovalcem za hrano za živali. Minimalne količine hrane, ki ostane, žal skladno z zakonodajo zavržemo kot organski odpadek, ki ga odpeljejo za to pooblaščena podjetja,« je pojasnil direktor podjetja Boštjan Jager.

Dobrodelni viški hrane
Številni trgovci viške oziroma količino zavržene hrane zmanjšujejo tudi s sodelovanjem v humanitarnem projektu Viški hrane, katerega so pred leti zagnali Lions klubi po Sloveniji v sodelovanju z nekaterimi drugimi humanitarnimi organizacijami. Danes projekt izvajajo glede na možnosti v posamezni lokalni skupnosti. »V Celju ga izvaja JZ Socio, Lionsi nudimo podporo pri nabavi sredstev za izvajanje, koordinaciji izobraževanj zaposlenih, vzdrževanju HACCP-sistema in koordinaciji pri večjih dobavah živil ter tudi pri izobraževanju uporabnikov,« je povedala predsednica Lions kluba Mozaik Celje Lorena Hus. »Projekt je nastal z namenom preprečevanja uničenja odvečnih živil po zaprtju trgovin, saj ta živila še imajo dovoljen rok uporabnosti. Prvi namen je bil ta, še uporabna živila, ponuditi ljudem z nižjim finančnim standardom. Vendar je v njem treba videti tudi področje varovanja okolja, zmanjšanje porabe in varčno ravnanje z živili,« pojasnjuje sogovornica. V projekt so danes vključeni skoraj vsi večji trgovci v Sloveniji, a bi bilo treba v mrežo po mnenju Husove vključiti še javne zavode, kuhinje v večjih gostinskih obratih in hotelih.
Pri projektu že od začetka sodeluje tudi Tuš. »V sklopu pobude presežno hrano, ki še ima veljaven rok uporabnosti, v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami razdelimo širokemu krogu pomoči potrebnim – od varnih hiš in materinskih domov do javnih kuhinj in drugih organizacij, ki po Sloveniji potrebujejo pomoč. Gre predvsem za hrano oziroma izdelke, ki bi jih po zakonodaji po zaprtju trgovine bili prisiljeni uničiti. Tako povsem varno, kakovostno ustrezno in sprejemljivo hrano, ki bi drugače končala kot biološki odpadek, v naših trgovinah zvečer primerno zapakiramo in predamo prostovoljcem, ki poskrbijo, da pravočasno pride v roke tistim, ki jo potrebujejo,« razlaga Marjetičeva in ob tem poudarja: »Seveda tudi pri doniranju hrane ostajamo zavezani svojim temeljnim vrednotam in usmeritvam – zagotavljanju varne in kakovostne hrane. Pri tem vse izdelke, ki so kakovostno neprimerni za uživanje ali imajo pretečen rok uporabe, v skladu s predpisi in z veljavno zakonodajo zavržemo. Zbiramo jih ločeno in jih posredujemo pooblaščenemu zbiralcu, ki ima za svoje delo vsa ustrezna dovoljenja.«

Kaj bi morali jesti, da bi rešili sebe in planet

Ekipa 37 znanstvenikov iz 16 držav je v začetku leta objavilo poročilo, v katerem za rešitev planeta in izboljšanje zdravja ljudi priporoča novo, planetarno dieto. Ta poziva k radikalni preobrazbi in predvideva, da bi na globalni ravni za polovico oklestili porabo jajc, rib, sladkorja in mesa ter na ta račun pojedli več fižola, polnovrednih žitaric, oreškov, sadja in zelenjave.
»Hrana trenutno ogroža tako ljudi kot planet,« so zapisali v povzetku raziskave in dodali, da je prav hrana tista, s katero lahko optimiziramo zdravje ljudi in Zemlji. Če bi se po njihovih priporočilih prehranjeval ves planet, bi lahko vsako leto preprečili več kot deset milijonov prezgodnjih smrti zaradi kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, kapi in diabetes. Če ne bomo spremenili prehrane, ne bomo dosegli niti zavez iz pariškega podnebnega sporazuma, ki želi omejiti dvigovanje globalnega segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskim časom. Globalnega segrevanja namreč, kot so zapisali, ne moremo ustaviti samo z zmanjševanjem porabe fosilnih goriv, ampak moramo omejiti tudi izpuste toplogrednih plinov, za katere je v veliki meri kriva živilska industrija oziroma živinoreja.

Jajce na teden
Po planetarni dieti, ki skoraj ne vsebuje mesa, bi dnevno zaužili več kalorij kot zdaj, in sicer 2.500 namesto približno 2000. Ribe in piščančje meso (29 gramov na dan) bi lahko uživali nekajkrat na teden, medtem ko je po tej dieti dovoljen le en hamburger na teden ali velik zrezek na mesec oziroma 14 gramov rdečega mesa na dan. Precej manj bi uživali tudi jajc, saj bi lahko pojedli samo eno oziroma dve na teden ali 13 gramov na dan. Ostala živila so kategorizirana tako: vsak dan lahko pojemo 50 gramov oreškov, 75 gramov fižola, leče, čičerike in drugih stročnic, 300 gramov zelenjave in 200 gramov sadja ter 232 gramov polnovrednih žitaric in 50 gramov škrobastih korenovk in gomoljev, kot je na primer krompir. Vse to lahko poplaknemo s skodelico mleka (250 gramov), sladkamo z 31 grami sladkorja in naoljimo z oljem s 50 grami olja.

LKK, foto: Katja Sreš

banner-ntrc-martinovanje