Žaba Greta navdih za staro in mlado

13:19

V petek zvečer je polna dvorana Doma kulture Velenje ploskala ubranemu kvakanju. V njej so namreč predstavili že tretji muzikal, v katerem je osem najstnikov iz velenjskih osnovnih in srednjih šol odigralo šestnajst različnih vlog. Četudi je bil to njihov prvi preizkus na odru v vlogi igralcev, pevcev in plesalcev, so nov izziv opravili z odliko in so podobno kot žaba Greta našli svojo drugo mlako. Zdelo se je namreč, da so se v tej mlaki mladi odlično počutili.

greta
Žaba Greta med srčnimi prijatelji (Foto: Ksenija Mikor)

V Festivalu Velenje že več let kulturno vzgajajo mlado in staro. V preteklih letih sta bila pri gledalcih odlično sprejeta muzikala Čarovnik iz Oza in Aladin. »Tokrat smo se odločili, da bomo naredili krajši muzikal in da bomo vanj vključili lokalne najstnike,« je razložila direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Lansko jesen so pripravili avdicijo, kjer so med številnimi prijavljenimi izbrali mlade, ki naj bi najbolje odigrali šestnajst različnih vlog. Avtor zgodbe in režiser Andrej Jus je poudaril, da so zgodbo pripravljali sedem mesecev, saj so imeli vaje v popoldanskem času. »To je za takšno starostno skupino popolnoma normalno, saj imajo mladi obšolske dejavnosti. V gledališču vadijo dva meseca, a imajo vaje vsak dan. Poleg tega so tam profesionalni igralci in vaje ne gredo. A tukaj so otroci, ki so brez tehničnih igralskih znanj in izkušenj, vendar si srčno želijo igrati in peti, so neposredni, radovedni, lahkotni, kar so kvalitete, na katerih smo gradili tokratno predstavo.« A ker je igranje v muzikalu zahtevno delo in ni enako kot obiskovanje popoldanskega krožka, so jih morali ustvarjalci oddaje malce priviti, saj to ni bila zabava, ampak resno delo.

Greta in Bilbi

Besedilo Žaba Greta, avtorja Andreja Jusa , je nastalo za glasbeno monodramo Maje Stermecki – Bilbi, kasneje pa je prišlo do uglasbitve songov. V mariborskem lutkovnem gledališču je lutkovna predstava doživela kar 20 ponovitev. Avtorsko glasbo, ki so jo v živo izvajali glasbeniki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, sta prav tako napisala Gregor Stermecki in Maja Pihler Stermecki – Bilbi. Besedilo muzikala je navdihujoče in s preprosto življenjsko filozofijo daje misliti tudi starejšim obiskovalcem predstave.

Zgodba muzikala namreč govori o ambiciozni žabi Greti, ki se odpravi na pot, saj v rodni mlaki ne cenijo njenih odlik. Ne zna namreč izgovoriti črke v in namesto da bi kvakala, ona kaka. Poleg tega se zmrdujejo tudi nad njeno zunanjostjo. Četudi se iz njene izgovorjave posmehujejo in žabo izločijo iz pevskega zbora, pri čemer mora hoditi tudi k logopedu, se raje namesto obupa odloči za drugo pot in si zapoje: »In vem, da prišel glas bo v našo vas. In vem, da prišel bo ta lepi čas, ko bodo žabice na fakulteti še poslušale o žabi Greti!« Na poti, na kateri išče živali, ki bi cenile njene druge odlike, se sooča z nevarnostmi in spoznava najrazličnejša bitja, ki včasih pomagajo njej, drugič ona njim. Ob napetem iskanju bitij, ki bi jo znala sprejeti takšno, kot je, na koncu najde srečo in Greta s prijatelji zapoje: »Nikdar ne bomo se predali, nihče ne more nas pregnati, svobodni smo, kjer smo doma …« Sicer pa je po režiserjevih besedah glavno sporočilo predstave, da je v življenju treba iskati ljudi, ki so srčni in ki tudi začutijo našo srčnost. Po premierni uprizoritvi bodo sledile še štiri ponovitve muzikala, ki si jih bodo ogledali otroci velenjskih osnovnih šol v sklopu projektov kulturne vzgoje, napovedane pa so že tudi majske predstave.

Glavno junakinjo zgodbe, žabo Greto, je odigrala Neža Ocepek, njeno mamo Maja Šalamon, vloge muh, netopirjev, hrošča, ribe, pajka, proteusa in ribiča pa so odigrali Kaja Kočevar, Tjaša Plaskan, Gašper Lenart, Marko Pavlovič, Eneja Paradiž in Neža Pungartnik. Pri urjenju plesnih korakov je otrokom pomagala koreografinja Petra Žist, pevsko vodstvo je prevzela Tea Plazl. Kostumografija in scenografija sta delo Tatjane Kortnik.

BARBARA GRADIČ OSET

banner-ntrc-martinovanje

Deli