Žaga na Gomilskem bo, a ne še tako kmalu

Umestitev navezovalne ceste zaustavila gradnjo lesnopredelovalnega centra

8:19

Maja letos bi moralo škotsko podjetje BSW Timber v Šmatevžu odpreti moderen visoko tehnološki lesnopredelovalni center, a tuji investitorji gradnje še niso niti začeli. Tudi v tem letu skoraj zagotovo še ne bodo gradili. Projekt je namreč še vedno v fazi načrtovanja. Strokovne občinske in pristojne državne službe se še vedno, že več kot pol leta, ukvarjajo z umeščanjem trikilometrske navezovalne ceste v prostor. V četrtem poskusu naj bi vendarle našle, če gre za pristojne službe ustrezno rešitev. Škotov naj čakanje še ne bi odvrnilo od investicije, sočasno se krajani napovedane največje žage v svojem kraju še vedno ne veselijo.

Namesto tega, da bi na Gomilskem čez tri mesece slovesno prerezali trak novega lesnopredelovalnega centra, se bodo občinske službe v prihodnjih mesecih ukvarjale predvsem s pripravo ustrezne dokumentacije za sprejetje spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN) in kasneje še občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Braslovški župan Tomaž Žohar, ki si ves čas prizadeva za oživitev opuščenega območja propadlega podjetja Biva hiše in je zagovornik projekta, ki bi v občino pripeljal kar nekaj novih delovnih mest, je ponovno poudaril, da je osnovno izhodišče občine v okviru tega projekta zaščititi lokalno prebivalstvo. »Logistični promet ne more biti speljan po obstoječih lokalnih cestah. Zaradi tega se spreminja tudi občinski prostorski načrt.« Občina je dolgo, več mesecev, čakala na sklep vlade in soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnih prostorskih aktov. Konec prejšnjega tedna, ravno v času naših poizvedovanj, kako napreduje gradnja 40-milijonskega projekta, je vlada na dopisni seji Braslovčanom to soglasje tudi podelila.
Če je bil Tomaž Žohar le nekaj dni pred podeljenim soglasjem prepričan, da tuji investitor pravnomočnega gradbenega dovoljenja najverjetneje ne bo mogel dobiti pred septembrom 2021, bi se utegnil ta rok vendarle nekoliko skrajšati. »V primeru, da bi prav vsi nosilci prostora v državi, teh je 32, delovalo zelo ›proaktivno‹, bi lahko dokumentacijo uredili do konca leta ali v začetku prihodnjega,« meni Žohar.

Center bodo zgradili v letu dni
Žohar se zaveda, da lahko dolgotrajni postopki urejanja ustrezne dokumentacije investitorja odvrnejo od napovedanih vlaganj v občini: »Njegova časovnica vsekakor ne sodi več v okvir, ki ga lahko uresničimo. Z investitorji smo v rednih stikih in so s trenutno situacijo seznanjeni. Kolikor vem, je investicija še vedno aktualna.«
To je potrdil tudi Janez Mazej iz Šoštanja, direktor podjetja LPC Gomilsko. Zagotovil je, da načrti za zdaj ostajajo povesem enaki. »Kar zadeva proizvodno cono, je vse jasno in so bila vsa vprašanja rešena že pred časom. Umestitev navezovalne ceste se je žal zavlekla, ker smo morali trikrat spremeniti traso. Prva je šla preblizu kmetije in je bila s tega vidika nesprejemljiva, drugo traso smo morali odmakniti zaradi bližine plinovodov, tretja se je spopadala s poplavno nevarnostjo. Zdaj smo našli končno rešitev, vendar posegamo tudi v državni prostorski načrt gradnje tretje razvojne osi,« pojasnjuje Mazej in ob tem dodaja, da je umestitev ceste, ki prečka dva državna prostorska načrta in ob tem še tretjo razvojno os, resnično velik zalogaj. Kot je še povedal, bodo investitorji po prejemu gradbenega dovoljenja center predvidoma zgradili v devetih do dvanajstih mesecih.

banner-uniforest-prodajalna-husquarna-kosilnice-marec-2020

Tudi subvencija še čaka
Visokotehnološki lesnopredelovalni center v Šmatevžu pri Gomilskem, katerega vrednost je ocenjena na 40 milijonov evrov, vključuje največjo žago v Sloveniji z zmogljivostjo razreza 300 tisoč kubičnih metrov lesa letno. Celotna investicija, ki bo po napovedih skupaj prinesla 170 novih delovnih mest, obsega proizvodne obrate na treh mestih. Poleg centra v Šmatevžu so v načrtu še paletarna in kogeneracija na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnja palet in lesene embalaže v Letušu. Že ob predstavitvi projekta maja 2018 sta takratni kmetijski minister Dejan Židan in gospodarski minister Zdravko Počivalšek zatrdila, da bo država projekt finančno podprla. Vrednost subvencije še ni bila določena, znašala naj bi od 15 do 20 odstotkov, torej do največ 8 milijonov evrov.
»Omenjena investicija predstavlja krepitev primarne lesne predelave in zaradi multiplikativnih učinkov veliko priložnost za krepitev celotne slovenske lesnopredelovalne industrije,« so še vedno prepričani na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Po podatkih statističnega urada letno izvozimo skoraj tri milijone kubičnih metrov kakovostne hlodovine, kar je skoraj polovica vsega letnega poseka v naših gozdovih. Za hitrejšo rast slovenske lesnopredelovalne industrije bi morali čim več te hlodovine predelati doma in to v proizvode s čim višjo dodano vrednostjo,« so zapisali. In dodali: »Iz tega vidika je takšna investicija zagotovo korak v pravo smer.«

Gomilsko, Šmakova žaga, podjetje BSW Timber
Takole so maja 2018 britanski predsatvniki podjetja, katerega sedež je na Škotskem in predstavniki slovensekga gospdorastva podpisali memorandum o podpori slovenski lesno-predelovalni industriji. Podporo prijektu je že takrat napovedala tudi politika.

Bo žaga moč razvoja ali krvnik doline?
Medtem bližnji krajani gradnji centra, ki se bo skupno razprostiral na 14 hektarjih, nasprotujejo. Prepričani so, da je nedopustno, da se gradnja širi na velike površine kmetijskih zemljišč v tako majhnem naselju, kot je Šmatevž. Žohar na to odgovarja, da je treba slediti želji večine in da se občina trudi zavarovati interese ljudi. »A pri izvedbi večjih projektov ni mogoče vsem ustreči,« zaključuje župan.
Arhitektka Mateja Kričej, tudi članica združenih civilnih iniciativ Savinjske doline in nasprotnica gradnje tretje razvojne osi po trasi F2-2, pravi: »Če bi se uresničila namera gradnje žage in hitre ceste v tej rodovitni dolini, Spodnje Savinjske doline v desetih letih ne bi bilo več in tudi Logarska dolina ne bo več, kar je. Takšna je volja lokalne skupnosti oz. tistih, ki v zmernem kmetijstvu in turizmu ne prepoznajo razvoja kulturne krajine in svoje uspešne prihodnosti ter jih očitno tudi ne skrbi za prihodnost naših otrok.«
Krajani o trenutnem stanju niso obveščeni, pri čemer se med ljudmi širijo najrazličnejše govorice. Tudi o tem, da naj žage pri njih sploh ne bi bilo.

LKK, Foto: arhiv NT (SHERPA)